Storžič (včasih tudi Storžec) je s svojimi 2132 metri najvišja gora v zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp. Vrh je od vsepovsod videti kot lepo oblikovan stožec, po katerem je gora tudi dobila ime. Na vršnem pobočju se proti jugu spuščajo travnate strmali, medtem ko ga nižje pokriva gozd. Proti zahodu se niža v ozkem in dolgem grebenu, imenovanem Psica, do prelaza Mala Poljana (1325 m). Na severu pada s stenami in žlebovi v dolino Lomščice, proti vzhodu pa se s krajšim skalnim grebenom navezuje na Bašeljski vrh (1744 m). Od osrednjega gorstva ga loči dolina Kokre. Zaradi svoje lege in izrazitosti so se zanj že zelo zgodaj zanimali številni naravoslovci, med drugim Scopoli in Wulfen.
Izhodišča
Bašelj (Preddvor)
Gozd (Tržič)
Lom pod Storžičem (Tržič)
Preddvor
Spodnje Jezersko (Jezersko)
Trstenik (Kranj)
Vzponi na vrh
4h: od Doma pod Storžičem (1123 m), mimo Male Poljane in čez Psico
3½h: od Doma pod Storžičem (1123 m), čez Škarjeve peči - Škarjev rob
3h: od Doma pod Storžičem (1123 m), skozi Žrelo, po Transverzali
1¾h: od Planinskega doma na Kališču (1534 m), po Transverzali
4½h: od Zavetišča v Gozdu (891 m), mimo Male Poljane
4½h: s Spodnjega Jezerskega, čez Bašeljski vrh
3½h: s Trstenika, mimo Velike Poljane ali Javornika
3h: iz Bašlja, mimo Koče nad Malo Pečjo ter po grebenu do vrha po nemarkirani poti
Razgled
Zaradi višine in lege je Storžič med najbolj razglednimi vrhovi v Kamniško-Savinjskih Alpah. Proti jugu seže pogled čez Ljubljansko kotlino na Krim, Javornike, Snežnik, Nanos in Škofjeloško hribovje. Na zahodu imamo celotni vzhodni del Julijskih Alp s Triglavom na čelu.
Več ...
