Mangart, tudi Mangrt, je 2679 mnm visok vrh v Julijskih Alpah in je četrti najvišji vrh v Sloveniji. Mangart je tudi naziv za gorovje (z najvišjim vrhom Veliki Mangrt, 2679 mnm) med dolino potoka Koritnice in Mangartsko dolino .
Pogorje je zgrajeno največ triasnih in jurskih apnencev. Na južnem
pobočju pogorja izvira Koritnica, na severni strani v Mangartski dolini pa sta Spodnje in Zgornje Mangartsko jezero.
Mangart je v Sloveniji eno redkih, oziroma edino nahajališče rastlin: plazeča sretena (Geum reptans), islandska potočarka
(Rurripa islandica), klasnati ovsenec (Trisetum spicatum), živorodna bilnica (Festuca vivipara), črni pelin (Artemisia genipi), in eno redkih gnezdišč
planinskega hudournika (Apus melba).
Prvi znani vzpon je leta 1794 opravil naravoslovec Franc Jožef Hanibal Hohenwart. Eden prvih pristopnikov je bil tudi Valentin Stanič. Severno steno sta prva preplezala v vpadnici z vrha Leuchus in Schulze leta 1906. Gamsov rob je pripadal slovenski navezi Mira Marko Debelak-Deržaj - Edo Deržaj leta 1929. Najtežje smeri v ostenju pa so speljali italijanski alpinisti čez gladke plošče Malega Koritniškega Mangarta.
Več ...
