Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino.Vsako leto obišče Snežnik približno 50.000 turistov.
Geološka zgradba
Površje je močno zakraselo, prevladuje kredni apnenec, na vrhu Snežnika je precej jurskega apnenca, ki se pojavlja tudi na območju Gomanc. Dolomita je malo. Snežnik ima narivno zgradbo, čelo nariva poteka po južni strani planote od Knežaka do državne meje in še čez.
Prevladujejo višine 800–1400 m, osrednja gmota Snežnika z Velikim Snežnikom (1796 m) in Malim Snežnikom (1694 m) se vzpenja višje, medtem ko je izven osrednje gmote najvišja Travica (1503 m) v bližini Jelenove luže v jugozahodnem delu planote, ki je najjužnejši slovenski tisočpetstotak. V zadnji ledeni dobi je dele Snežnika zajela poledenitev. Na več mestih so nastale neizrazite morene ali pobočna melišča. Največ ledenodobnih usedlin je ohranjenih na Gomancah. Tam so se v jezeru za moreno odložili peski, mivka in pasovite gline. Kraško površje pa je poleg pleistocenske poledenitve oblikovalo predvsem kemično raztapljanje apnenca.
Več ...
