Snežnik (1796 m) je široka, velika kraška planota (85 km²), ki proti severozahodu preide v Javornike, proti jugovzhodu v Gorski kotar, na severozahodni meji na Zgornjo Pivko, na jugozahodu na dolino Reke, na vzhodu na Babno polje in Loško dolino. Vsako leto obišče Snežnik približno 50.000 turistov.
Geološka zgradba in površje
Površje je močno zakraselo, prevladuje kredni apnenec, na vrhu Snežnika je precej jurskega apnenca, ki se pojavlja tudi na območju Gomanc. Dolomita je malo. Snežnik ima narivno zgradbo, čelo nariva poteka po južni strani planote od Knežaka do državne meje in še čez.
Prevladujejo višine 800–1400 m, osrednja gmota Snežnika z vrhovi Veliki Snežnik (1796 m), Mali Snežnik (1694 m) in vmesnim Srednjim Snežnikom (1719 m), pa tudi Grčovskim (1684 m), Kindlerjevim (1680 m) in Holarinski vrhom (1559 m), Karolinovim vrhom (1624 m), Glavico (1598 m) in Kališkim vrhom (1593 m), se vzpenja višje, medtem ko je izven osrednje gmote najvišja Travica (1503 m) v bližini Jelenove luže v jugozahodnem delu planote, ki je najjužnejši slovenski tisočpetstotak. Nekoliko nižji vrhovi v masivu so Lom (1484 m), Ždrocle (1478 m), Planinc (1479 m), ? (1476 m), Zadnje omanice (1475 m), Peščina (1365 m), Zatrep (1457 m), Prnjava (1448 m), Grčovec (1443 m), Bukov vrh (1437 m), Praprotnica (1432 m), Dušovec (1430 m), Ilovca (1416 m), Grohot (1404 m), Gašperjev hrib (1402 m), Medvedova glava (1396 m), Mavrov vrh (1394 m), Cifre (1391 m), Žaknovec (1390 m), Lavrihov vrh (1390 m), Argan (1388 m), Rebri (1386 m) Udnik-pri Sviščakih (1381 m), Cifre (1381 m), Vrh Pekla (1372 m), Bukovec (1370 m), Kruljčev vrh (1367 m), Mavrova reber (1366 m), Kameni vrh (1361 m), Vrh Sežanje (1356 m), Pravdenjak (1355 m), Timani vrh (1351m), Mačkov vrh (1341m), Brešce (1340 m), Tjura (1336 m), Jesenovec (1328 m), Mali pomočnjak (1328 m), Klešče (1308 m), Strmi griči (1306 m), Veliki Razbor (1300 m), Orlovica (1299 m), Dedna gora (1293 m), Mlačica (1279 m), Škodovnik (1260 m), Strgarija (1254 m), Velika Ojstrica (1250 m), Petehovec (1241 m), Bička gora (1236 m), Šintovnik (1216 m). V zadnji ledeni dobi je dele Snežnika zajela poledenitev. Na več mestih so nastale neizrazite morene ali pobočna melišča.
Več ...
